Vodena ali samostojna gozdna kopel?
Gozdna terapija ali gozdna kopel je praksa, kjer na umirjenem sprehodu v gozd ali drugo naravno okolje okopamo vse čute v dobrodejnih elementih narave in stopimo v stik z naravo na tak način, da ta lahko podpre naše dobro počutje, pozitivno pa vpliva tudi na naš odnos do narave in s tem potencialno za našo skrb za okolje.
Vodena gozdna kopel oz. gozdna terapija
Posameznik in gozd sta v stiku, ki ga pomaga vzpostaviti vodnik gozdne terapije, vsakokrat v svežem trenutku, takorekoč na ničelni točki, kjer je vse možno in nič ni nujno, kjer ni predpisov, kaj naj bi se zgodilo in kaj ne. Pri tem vodnik igra posebno vlogo, kjer izkušnje ne usmerja, temveč drži prostor, kjer se ta proces dogaja. Vodnikova največja veščina je torej občutek in usposobljenost za to, kdaj voditi in kdaj stopiti na stran.
Vodnik pomaga udeležencem ustvariti prostor za doživljanjem z vodenjem sproščanja skozi vse čute v stiku z gozdom ter s povabilom k upočasnitvi. Tako jih pripravi, da malce izstopijo iz vsakdanjega načina razmišljanja in delovanja v nežen in varen čas in kraj ‘tam vmes’, ‘ne v preteklosti ne v prihodnosti’ – torej tukaj in zdaj. Ta trenutek odklepa vrata potencialov, skrivnosti, regeneracije, jasnosti in hkrati tako pristnega občutenja telesnosti in človeškosti kot tudi pristnih duhovnih izkušanj.
To se lahko zgodi v stiku z različnimi deli narave preko telesa in čutov posameznika, v katere jih povabi vodnik, pa tudi v pogovorih z vodnikom in skupino o opažanjih v naravi in telesu. Znotraj vodene izkušnje gozdne terapije ima vsak udeleženec obilo časa in prostora za lastno doživljanje, ter priložnost za podporo in stik z naravo tudi znotraj stika z drugimi.

Pozitivni učinki narave v gozdni terapiji
Gozdna terapija je praksa, kjer dojemamo, da je gozd ‘terapevt’ in posameznik v njem lahko dobi točno takšne učinke, kot jih potrebuje. To lahko pomeni ‘le’ dobro počutje, miselno sprostitev, osvoboditev od stresa, čustveno podporo in nekaj aha momentov …
… podporo obstoječemu zdravljenju po boleznih ali poškodbah, dodatek k duševno naravnanim terapijam in preventivo pred okužbami in s stresom povezanimi težavami ter kot del osnovne psiho-fizične pripravljenosti …
… ali pa globljo duhovno izkušnjo, velika zdravljenja, na široko odprta vrata k novemu razumevanju narave, sveta ali sebe … vse je mogoče. Ti učinki so odvisni od trenutka, pa tudi od kakovosti vodenja, dinamike skupine, odprtosti posameznika, pogostnosti prakse, preteklih izkušenj v naravi itn.
Vsaka vodena gozdna terapija vsebuje tudi čas in prostor za integracijo doživetega, postopno vrnitev v vsakdanjik ter čas za vprašanja in odgovore ter sproščeno druženje ob skupnih aktivnostih, čaju in prigrizkih.
Samostojna gozdna kopel
Individualna ali samostojna gozdna kopel lahko pomeni preprost sprehod po gozdu ali drugem naravnem okolju, kamor se odpravimo sami ali z drugimi, vendar brez vodnika, in kjer vse svoje čute okopamo v dobrodejnih elementih narave.
Pri tem je najpomembneje, da se gibamo dokaj počasi in s pozornostjo na naravi. Stik naših čutov z elementi narave nanje deluje zelo blagodejno. Prvi učinek, ki se zgodi, je popuščanje ‘anestezije modernega sveta’, ki se predvsem pozna na naših čutih, saj so ta nenehno obremenjena z nenehnimi impulzi, prekomerno uporabo ter ojačevalci:
-okusov (emulgatorji, arome, močne začimbe, sladkor in sladila, kisline),
-zvokov (glasna glasba v slušalkah, hrup na cestah, zvočna onesnaženost mest …),
-barv (filtri, zasloni nasploh, kričeče barve, bilboardi…) itn.

Hibridna gozdna kopel
Samostojna gozdna kopel je lahko tudi delno vodena, tako da za uvodni del poslušaš posnetek za sproščanje in umirjanje, nato pa sama usmerjaš svojo izkušnjo, najdeš svojo pot. Pri tem imaš lahko eno slušalko v ušesu, kjer poslušaš moj glas, drugo ne, da prisluhneš naravi, ali si predvajaš posnetek na zvočniku. Vmes lahko posnetek tudi ustaviš in nadaljuješ, ko želiš. Vmes pa slediš svoji radovednosti in povabilom narave.
En primer uvoda v gozdno kopel za umirjanje čutov in stik z naravnimi bitji sem ti pripravila tukaj. Uporabiš ga lahko kadarkoli na sprehodu ali ko sediš na vrtu, lahko pa celo doma. Pomagal se ti bo sprostiti, prizemljiti, prisluhniti telesu in naravi z vsemi čuti in v naravi opaziti več ter dobiti več pozitivnih učinkov. Prav umirjeno preživljanje časa v naravi namreč sploh omogoči, da se lahko zgodi globinski počitek in regeneracija, ki si jo želimo.
Obilo lepih trenutkov v naravi želim,
Katarina Čuk


