gozdna terapija za dušo in telo
Gozdna kopel,  Gozdna terapija

Gozdna terapija za telo in dušo

22. avgusta, 2020 /

Gozdna terapija ali gozdna kopel je zadnje čase vse bolj priljubljena, pa tudi raziskovana metoda za doseganje dobrega počutja in osvoboditev stresa ter podporo zdravju po vsem svetu. Čeprav ljudje že intuitivno vemo oziroma čutimo, da je narava dobra za nas, pa o tem poteka vse več znanstvenih raziskav. Ker je gozdna terapija ali gozdna kopel metoda, kjer na umirjenem sprehodu v gozd ali drugo naravno okolje vzpostavimo stik z naravo tako, da narava lahko podpre naše zdravje na več ravneh, vpliva na naše telo, um, čustva in energijo.

 

Kakšni so pozitivni učinki gozdne terapije na dušo in telo?

Namensko preživljanje časa v naravi lahko nagovarja težave, kot so izgorelost, lažje oblike depresije, anksioznost, hiperaktivnost, utrujenost, nizka odpornost, s stresom povezane bolezni, težave, ki spremljajo težje bolezni in okrevanje po operacijah.

Poleg tega se lažje spopadamo s tegobami, kot je osamljenost, strah pred preživljanjem časa v naravi sam, slaba koncentracija, zmedenost, občutek, da smo ‘obstali’ ali da se ne moremo ustaviti, pomanjkanje ustvarjalnosti, osebne moči in podobno.

Gozd pomaga celo proti raku

Vdihovanje svežega gozdnega zraka je sodeč po raziskavah odlična preventiva proti malignim obolenjem, zdravilni učinek pa naj bi se kazal tudi pri bolnikih s povišanim krvnim tlakom, depresijo, nespečnostjo itd.

V študiji, objavljeni v reviji Scientific Report, so ugotovili, da so osebe, ki so vsaj 120 minut svojega prostega časa namenile naravi, ali v kosu ali večkrat po 20 minut, poročale o precej boljšem tako telesnem kot mentalnem zdravju, kot pa tiste, ki si v povprečnem tednu tega niso privoščile, poleg tega pa učinki trajajo tudi do dveh tednov in je naša odpornost povišana za 50%.

Fitoncidi dvigujejo odpornost

Največkrat se poudarja učinkovitost vdihovanja fitoncidov, snovi podobnih eteričnim oljem, ki jih oddajajo drevesa v svojo obrambo pred insekti in boleznimi, ki so tako rekoč naravni antibiotiki in spodbujajo tvorbo belih krvničk, odgovornih za našo telesno odpornost, poleg tega pa tvorijo naravne celice ubijalke, ki se uspešno borijo s prostimi radikali.

S preživljanjem časa v naravi se zniža tudi krvni pritisk, poveča se sposobnost koncentracije, hitreje okrevamo po boleznih in operacijah, poviša se raven naše telesne energije in izboljša spanec, zmanjšajo se ravni  stresnih hormonov, zmanjša pa se tudi tveganje za obolenja srčno-žilnega sistema ter izboljša celotna regeneracija in sposobnost samozdravljenja telesa.

Manj bolečin s pomočjo narave

Ena izmed sodobnejših raziskav je pokazala, da je mogoče nekatere invazivne zdravniške preglede, kot je jemanje vzorcev kostnega mozga pri rakavih bolnikih, napraviti za manj boleče zgolj z uporabo za oko prijetnih prizorov iz narave in pomirjujočih naravnih zvokov.

Dokazano je bilo, da so bolniki, ki so imeli že samo pogled skozi okno na drevesa v primerjavi s tistimi, ki so gledali v stavbe, hitreje okrevali po operacijah in čutili manj bolečin pri invazivnih posegih. Zelo je dobro, da pri doživljanju narave vključimo čim več čutov.

 

Stik z naravo odpira zavedanje

Dotikajte se lubja, listja, mahu in drugih tekstur v gozdu. Vdihujte svež zrak v bližini dreves, stopite kdaj bosi po prijetni gozdni poti, opazujte različna bitja v naravi in njihovo življenje in delovanje ter poskusite razbrati kakšne vzorce in podobnosti s svojimi.

Prisluhnite vetru, ptičjemu petju in morda celo drevesom. Pa tudi opazujte, ali ima gozd za vas celo kakšna sporočila in podporo.

Nekaj preprostih vaj proti stresu, ki jih izvajamo v naravi

  • Odpravite se v najbližji park ali globlji gozd – nekam, kjer je vzdušje umirjeno in ni gneče, da vas ne bo nihče motil.
  • Sprehod začnite počasi in med umirjeno hojo opazujte, kaj se vse premika okoli vas – od najmanjših do največjih stvari oziroma naravnih bitij.
  • Zadihajte z drevesom – preprosto stojite ali sedite ob drevesu in si predstavljajte, kako si z njim izmenjujete dih – drevo sprejme vaš ogljikov dioksid in vi njegov kisik.
  • Stojte na mestu in si predstavljajte, kot da skozi stopala poženete korenine, občutite moč v telesu kot v trdnem deblu in stojite pokončno kot drevo.
  • Na zmerno vetroven dan opazujte gibanje krošenj v vetru in se zazibajte skupaj z njimi.

 

Zakaj vodena gozdna terapija?

Kaj več imamo lahko od vodenega gozdnega terapevtskega sprehoda, tudi, če že sami veliko hodimo v naravo? Jo je bolje izvajati samostojno ali v skupini?

Predstavljajte si, kakšna je razlika, če na primer delamo jogo doma sami ali pod vodstvom inštruktorja. Vodnik gozdne terapije na stežaj odpre vrata naših čutov, da terapevtu, gozdu, naredi prostor, nato pa se tako rekoč umakne, dokler ni čas za novo povabilo v stik z naravo, ki vam ga predstavi. V tem so vodniki zavestno izurjeni, saj biti vodnik pomeni povsem nekaj drugega kot biti terapevt.

 

Kako vam vodnik lahko pomaga?

Usposobljeni vodniki na gozdni terapiji ničesar ne predpisujemo, temveč zaupamo naravnim procesom človekovega telesa in narave, ki se naravno uravnovešata.

V skupini vzpostavljamo varen prostor, ustvarjamo vzdušje enakopravnosti in enakovredne komunikacije, kar daje pomemben socialni in sociološki aspekt, udeležencem pomagamo, da se upočasnijo, ter jih popeljemo v stanje sproščenosti, kjer lahko najlažje vzpostavijo stik z naravo.

Vodniki smo tudi usposobljeni za prvo pomoč v naravi in biološko raznovrstnost narave. Poleg tega z različnimi prijemi in povabili poskrbimo, da udeležencem nežno pomagamo pri osredotočanju na zdajšnji trenutek, zato zanje tudi ‘gledamo na uro’ in jim tako omogočimo brezskrbno posvečanje sebi, naravi in drug drugemu. Udeleženci poročajo, da tako naravo doživijo drugače, kot še nikoli poprej, čeprav že sami veliko zahajajo v naravo.

 

Naslednja gozdna terapija bo …

v Mostecu v Ljubljani, v nedeljo, 22.10.2023 od 10h do 13h.

 

Vse dodatne info in prijave na katarina@gozdnezgodbe.si

 

Ravnovesje z naravo vam želim,

 

Katarina Čuk

Morda vam bo všeč tudi

Prepletanje svetov narave

20. avgusta, 2020

Biofilija ali prijateljstvo z naravo

22. januarja, 2023

Gozdna terapija – kaj, kako, za koga?

1. avgusta, 2020

218 komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.